Pred leti so se prednosti te oblike promocije začele zavedati v turizem usmerjene države, lani tudi Hrvaška. Organizatorji Dirke po Hrvaški so že v prvi izvedbi startali tudi s prenosom na Eurosportu. Po letošnji drugi uspešni izvedbi hrvaškega Toura smo se pogovarjali z Vladimirjem Miholjevićem, ki je po pestri kolesarski poti poganjal že kot tekmovalec.

Tekmoval je na vseh treh velikih tritedenskih dirkah in budno opazoval dogajanje okoli sebe. Danes je eden redkih nekdanjih profesionalcev, ki so po koncu tekmovalne kariere postali nosilni člen pri organizaciji tako velike kolesarske prireditve. Zdaj iskreno priznava, da bi se moral marsikateremu organizatorju opravičiti za vse kritike, ki jih je izrekel kot kolesar. Hkrati pa se kot organizator še kako dobro zaveda potreb kolesarjev in spremljevalnega osebja. Če so z organizacijo zadovoljni, si bodo dirko zabeležili tudi v program za naslednje leto.

Medtem ko se Hrvaška v polni meri zaveda pomena kolesarskega turizma, je na prvi pogled videti, da je Dirka po Sloveniji v svoji 23. izvedbi na enaki točki kot pred petimi leti. Vladimir Miholjević nam je pošteno zaupal, da je Bogdan Fink vrhunski organizator, ki pa ima težave, ker mora zavračati največje ekipe. Miholjevič še doda: »Ekipe me prosijo, naj ga pokličem, da jih sprejme na dirko, pa si mislim, pokličite raje njega, da bi radi prišli na našo dirko. «

O turizmu sem pisal že večkrat. Pred vsako naložbo želi imeti investitor pred seboj z analizami podprto finančno konstrukcijo. 64 milijonov evropskih turističnih kolesarjev je izhodiščna številka, okoli katere je zdaj še nekaj let časa za gradnjo piramide kolesarskega turizma, pri čemer bi panožna športna zveza morala sodelovati s Slovensko turistično organizacijo in z ministrstvom za gospodarstvo, ki je pristojno za turizem. Še danes ni videti, da bi prišlo vsaj do govoric o tem.

Na 23. Dirki po Sloveniji bodo tudi letos nastopili največje ekipe in slovita imena, ki si jih želi vsak organizator etapne dirke. Če bodo uradniki znali prepoznati možnost uspešnega sodelovanja z organizatorjem, ki bi glede na vložena sredstva zagotovo moral imeti pozitivno bilanco, bomo lahko v prihodnjih letih Dirko po Sloveniji gledali v neposrednem prenosu, število turističnih kolesarjev pa se bo še povečalo. Med njimi jih vse več kolesari s pomočjo električnih motorjev, ki so letos močno razburkali tudi tekmovalno kolesarsko sceno.

Ni bilo potrebno dolgo, da smo po začetku govoric o kolesih z motorčki dočakali tudi prvi uradni primer dopingiranega kolesa. Na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu je na testu mehanskega dopinga padlo kolo belgijske kolesarke Femke Van den Driessche, ki se je zapisala v zgodovino kot prva goljufiva kolesarka, ki je prekršila pravila z motoriziranim kolesom. Kaznovali so jo strožje kot kolesarje, ki zlorabljajo kemijo: s šestimi leti prepovedi nastopanja. Več o mehanskem dopingu, ki je pravzaprav kršenje športnih pravil, lahko tokrat preberete v glavni temi. Resda je v veliki meri osnovana na govoricah, a tako je bilo nekoč tudi s klasičnim dopingom. Bistveno je, da se Mednarodna kolesarska zveza dobro zaveda težave in se začne proti njej boriti z vsemi sredstvi.

Kolesarski festival Bled bo največji slovenski kolesarski festival in hkrati festival z razgledom,« trdi Maja Zupan, gonilna sila Organizacijskega odbora Kolesarskega festivala Bled, ki se bo začel v petek in bo potekal do nedelje. Osrednji prostor bo v Olimpijskem veslaškem centru.

Začelo se bo v petek, ko bo na sporedu kolesarski ulični šov, dan pozneje sta na sporedu kolesarska dirka za otroke ter Rogokrog, kot so poimenovali druženje na kolesih pony po poti okoli Blejskega jezera. Zadnji dan se lahko podate na gorskokolesarsko tekmo. Organizatorji ponudijo tudi Maraton z razgledom, in to na dveh trasah, eni dolgi 62 kilometrov in drugi, za bolj nabrušene, ki je 40 km daljša. »Vendar so to le nekatere od vsebin kolesarskega festivala. Ne bomo pozabili niti na tiste, ki si tekmovati ne želijo, bi se pa radi družili na kolesu, zato organiziramo sobotni izlet po planinah pod Košuto v Tržiču,« Zupanova predstavi dogajanje in za končno ilustracijo o dogodku postreže še s številkami: »Bike Festival Bled je tridnevni kolesarski dogodek za družine, kjer bo 21 razstavljavcev na 400 m2 površin razstavnega prostora, pri organizaciji sodeluje 151 prostovoljcev, najdaljša trasa gorskokolesarske tekme je dolga 102 km in poteka po treh planotah pod Triglavom.«

Imamo pestro in razgibano pokrajino, razglede, adrenalinske gorske spuste, gozdove, planine, vinorodne griče, rečne ravnice ... Iz kolesarjenja bi lahko pri nas delali velik posel. A se ne znamo iti. Imamo torej vse potrebne pogoje, imamo načrte, obljube, a na terenu se zgodi se zelo malo.

Zdaj naj bi bilo v Sloveniji v povezavi s kolesarstvom 5.800 delovnih mest, potenciala pa je vsaj za 9.300, ne vseh novih. In to samo na račun razvijanja kolesarstva. To je namreč vse bolj zanimiva in hitro razvijajoča se turistična panoga. Avstrijci se tega dobro zavedajo in znajo to dobro izkoristiti. Le par kilometrov od naše meje kolesarski turizem cveti, na naši strani pa smo, kar se tiče kolesarstva, še vedno bolj kot ne banana država. A obstajajo tudi v Sloveniji svetli zgledi.

Po ravnini okrog Murske Sobote spoznavajte kulturo in preizkušajte prekmurske dobrote.

42 km

Proti Selu z majhno Rotundo, propadajočem dvorcu Prosenjakovci polnem romantike, Bukovniškem jezeru, nato pa do podeželske čokoladnice in Panonske vasi do zaključka romantičnega športnega dne.

30 km

Razgibana pot po krajinskem parku vodi do magičnega gradu v vasi Grad, vinske kleti Marof ter odličnih domačih gostiln.

34 km

S kolesarjenjem ob reki Muri v enem dnevu kar po štirih državah. Od avstrijske Radgone do Svetega Martina ob Muri ter Lendave in mejnega prehoda Pince z Madžarsko.

59 km