Grad Murska Sobota (nekdanji Szápáryjev grad) se kot dvorec Bel Mura v virih prvič omenja 1255, ko sta v njem palatin in slavonski ban Roland urejala zemljiško-premoženjske zadeve. Kot upravni sedež zemljišča je v 2. polovici 14. stoletja prešel v last plemiške rodbine Széchy, ki je na njegovem mestu v 2. pol. 16. stol. zgradila štiritraktni, dvonadstropni renesančni dvorec z izstopajočimi pravokotnimi ogelnimi stolpi. Leta 1687 je grad kupil Peter Szápáry, od njegovih dedičev pa leta 1934 Občina Murska Sobota.

Sedanja podoba dvorca izvira zvečine iz 1. polovice 18. stol., ko so dvoriščne trakte obzidali z arkadami, na novo členili fasade ter dodatno oblikovali oba vhodna portala. Starejša zasnova severnega portala in nekaj skritih renesančnih oken govori o tem, da je severno pročelje najstarejši del objekta, ki ga danes krasi baročno členjen triosni rizalit. Vzhodno pročelje odlikuje imeniten baročni portal z atlantoma iz 1. četrtine 18. stol., sprva del budimpeštanske palače Grassalkovich (porušena konec 19. stol.).

V notranjosti se je iz časa po sredini 18. stol. ohranil imeniten grajski salon, poslikan v poznobaročni iluzionistični maniri z ikonografsko uresničitvijo alegorije miru, pripisan Johannesu Pöcklu. Arhitekturno izstopa še nekdanja grajska kapela, danes profani prostor za civilne poroke. Na mestu nekdanjega oltarnega dela so v vertikalno os postavljene »črne« slike domačega slikarja Sandija Červeka.

V gradu se nahaja Pokrajinski muzej Murska Sobota.