Kako se kosati s kolesarskimi poškodbami
Predstavljamo nekaj najpogostejših kolesarskih poškodb in podajamo vzroke zanje ter nasvete kako se kosati z njimi.
Vnetje ahilove tetive nastopi pri preobremenitvi ali ob nenadnem povečanja količine in intenzitete kolesarjenja. Kolesar bržkone začuti bolečino in neprijetno napesto v predelu nad peto. Bolečina lahko vztraja tudi v mirovanju.
Vzrok: Previsoko nastavljen sedež in prsti nog obrnjeni navzdol povzročajo konstantno krčenje tetive, ki se zaradi preobremenjenosti vname. Tetivi boste omogočili počitek tako, da boste sedež znižali in pazili na pravilno postavitev stopala.
Nasvet: Ob bolečinah je priporočljivo prekiniti za nekaj časa z aktivnostmi. Bolečo področje hladite, da se vnetje in oteklina pomirita. Akutna faza razmeroma hitro izveni, lahko pa se le-ta spremeni tudi v kronično, ki traja tudi več kot 6 mesecev.
Zategnjene in utrujene mišice so odraz nepravilne priprave na kolesarjenje. Pri kolesarjenju pretežno uporabljamo mišice kvadricepsa, hamstringsov in ritnih mišic v katerih lahko pride do zategnjenosti, če jih prej dodobra ne ogrejemo in raztegnemo.
Nasvet: Poskrbite za ustrezno ogrevanje preden pričnete s kolesarjenjem ter za ustrezno raztezanje po sami vadbi. Po kolesarjenju si privoščite masažo ali se povaljčkajte s pripomočkom. Pritisk na mišico bo sicer lahko izzval začasno bolečino, vendar bodo po terapiji vase mišice elastične in sproščene.
Bolečine v hrbtu in vratu so posledica nepravilne velikosti in nastavitve kolesa. Ponavljajoči se in podaljšani položaj v kolesarjenju pomeni krč za celo hrbtenico.
Nasvet: Najboljša je preventiva, pri nakupu kolesa si vzemite čas in izberite takega, ki bo ustrezal vaši fizionomiji ter ga pred uporabo ustrezno nastavite. Pomembno je tudi dobro ogrevanje in raztezanje po vožnji.
Vnetje patelarnega ligament (skakalnega kolena), kateri povezuje pogačico z golenijo in je najbolj obremenjena pri brcah in skokih, pri kolesarjenju pa je mehanizem nastanka preobremenitveni sindrom.
Vzrok: Pri kolesarjih pride do vnetja zaradi prenizko nastavljenega sedeža ali predolge vožnje z uporabo visokih prestav ozirama pod veliko obremenitvijo.
Nasvet: Dvignite sedež, tako boste iz kvadricepsov in patelarnega ligamenta prenesli nobremenitev na zadnjo stegensko ložo in ritne mišice. Če vozite v visokih prestavah, si lahko pomagate s spreminjanjem tempa pedaliranja.
Iliotibialni sindrom je pogosta preobremenitvena poškodba tekačev in kolesarjev.
Vzrok: Najpogostejši sprožilni dejavnik ali vzrok pri kolesarjih so prepogosti in predolgi treningi ter strukturno neravnovesje telesa. Okoli stranskega izrastka stegnenice na zunanji strani, je mesto zelo občutljivo. Pogost je pojav ostre in pekoče bolečine.
Nasvet: v akutni fazi sta potrebna zmanjšanje in korekcija treningov. Bolečino lahko kontrolirate s protivnetnimi zdravili in ledom. Priporočljiva je ti. elektrostimulacija, ki s svojimi impulzi spodbudi živčni sistem, da ustavlja bolečino. Ko bolečina rahlo popusti, pričnite s kontroliranim raztezanjem in manualno mobilizacijo, da se povečamo elastičnost tkiva in zmanjšajo natezne sile, v končni fazi dodamo še gretje.
Poškodbe akromio-klavikularnega sklepa (ac sklep) predstavljajo 9% vseh poškodb ramenskega obroča.
Vzrok: Nastanejo zaradi delovanja velikih sil neposredno na ramenski sklep. Najpogosteje se zgodijo pri neposrednih padcih na ramo. Pojavi se močna bolečina točno na mestu AC sklepa.
Nasvet: Pri konservativnem zdravljenju se poslužujte počitka, mirovanja in opornice za obdobje treh tednov. Po treh tednih sledi razgibavanje in fizikalna terapija. Športna aktivnost se priporoča šele po treh mesecih od poškodbe.
Svetuje Andrej Potrata. Več na: http://fizioloco.com/tudi-vas-pri-kolesarjenju-pesti-katera-od-teh-tezav/
